Svetloba štirih zasijala v Ajdovščini

Lavričeva knjižnica iz Ajdovščine je v tednu, ko Slovenci praznujemo praznik kulture, v goste povabila tri pesnice, ki so lansko leto objavile svoje pesmi v knjigi Svetloba štirih. Ta je leta 2024 izšla pri Založbi Bogataj v Idriji.

Pesmi Sabine Vostner, Darinke Kozinc, Olge Kolenc in Andrejke Jereb so zavezane koreninam. Bodisi Vojskarski planoti, rudarski Idriji, Solkanskemu polju ali prostranstvom daljne Rusije, kjer iščejo odgovore na temeljna vprašanja smisla, bivanja in presežnega. V zelo dobro obiskanem pogovornem večeru v knjižnici v Ajdovščini so pesnice prebirale svoje pesmi in v sklepnem delu tudi pesmi žal že pokojne Andrejke Jereb. V pogovoru z založnikom Damijanom Bogatajem so s publiko delile tudi okruške svojega pesniškega sveta, ki ga pomembno zaznamuje tudi življenjsko okolje.

Olga Kolenc je zbranim v Lavričevi knjižnici spregovorila o svojem otroštvu na Vojskem, ki ga je zaznamovalo življenje v neokrnjeni naravi, ki sicer nikoli ni bila posebej prijazna do domačinov. Svet otroštva se odslikava tudi v njeni poeziji, ki jo ustvarja v zrelih letih. Večkrat nagrajena pesnica se je v Ajdovščini sprehodila skozi svoja v knjigi objavljena dela in publiko spodbudila k osebnemu stiku s pesniško besedo.

Sabina Vostner ni le pesnica in glasbenica ampak tudi ambasadorka kulture v najširšem pomenu besede. Po materini strani Rusinja, po očetovi Slovenka tudi v svoji poeziji prepleta ta dva svetova. Pa ne le to. Sedaj živi v Gorici in pogosto potuje po Evropi, zato v svoji poetiki pušča široko odprta vrata za prepletanje jezikov in kultur. Zbrane v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je očarala s pretanjeno interpretacijo svojih pesmi. Sama pravi, da v vsaki dobri poeziji sliši tudi glasbo in zato je eno od svojih v zbirki objavljenih pesmi tudi zapela.

Darinka Kozinc je med ljubitelji literature najbolj znana po svojih proznih delih. Pisanje poezije pa razume kot trenutek soočenja s seboj in okoljem, ki mu pripada. To je v njenem primeru neločljivo povezano s širšim prostorom Goriške, ki ga je krivična meja po prvi veliki vojni presekala na dva dela. Usode razdeljenih družin in žena, ki so za boljšim kosom kruha potovale na delo v daljno Aleksandrijo so še danes trpke. Državne meje se na Goriškem v zadnjih desetletjih včasih bolj in drugič manj uspešno podirajo, gradijo pa se nove meje s katerimi se prebivalci zapirajo v svoja dvorišča in hiše. Zato je avtoričin klic po odpiranju meja vse vrst tudi klic k oživitvi skupnosti dobro mislečih in umetnosti željnih občanov.

V sklepnem delu pesniškega večera so vse tri pesnice spregovorile tudi o Andrejki Jereb, ki je bila dejavna členica literarnega društva Govorica. Tam je našla sorodne pesniške duše in ustvarjalce, ki so njeno delo spoštovali in cenili. S prebiranjem njenih pesmi se je, bogat in iskrene poezije poln, februarski večer v Ajdovščini sklenil. Nova direktorica knjižnice Tina Velikonja se je gostom iskreno zahvalila in zbrane povabila naj kulturo živijo, ne le ob prazniku, ampak vsak dan v letu.  Založnik Damijan Bogataj je še napovedal skorajšnje gostovanje pesnic v Sežani in na Vojskem.