MAKS STRMČNIK (1948), skladatelj, organist, čembalist in pedagog je študiral kompozicijo pri akademikih prof. L. M. Škerjancu in prof. U. Kreku na ljubljanski glasbeni akademiji, kjer je z odliko diplomiral leta 1974. 

V igri na inštrumentih s tipkami in v interpretaciji baročne glasbe ter generalnega basa se je več let izpopolnjeval pri znanem avstrijsko-švicarskem pedagogu Johannu Sohnleitnerju ter nizozemskem pedagogu in koncertantu Tonu Kopmanu. Koncertiral je z različnimi komornimi ansambli, najdlje pa je bil član ansambla Tria barocco forte. S triom in drugimi ansambli je koncertiral doma, v bivši Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, evropskih državah, ZDA in Kanadi. Z ansambli ali kot solist je posnel več zgoščenk z baročno, sodobno glasbo in orgelskimi improvizacijami. Leta 1996 sta skupaj s Primožem Ramovšem na čast obiska papeža Janeza Pavla II. v ljubljanski stolnici izmenjaje improvizirala na orglah na temo Credo in izdala CD zapis.

Maks Strmčnik je petnajst let deloval kot tajnik Društva slovenskih skladateljev in hkrati poučeval glasbeno-teoretične predmete na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani; leta 1995 je prejel umetniško priznanje za svoj ustvarjalni opus in kot docent pričel predavati glasbeno-teoretične predmete, orgelsko improvizacijo in generalni bas na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil do leta 2015 predstojnik Oddelka za sakralno glasbo; leta 2006 je prejel univerzitetni naziv rednega profesorja.

Ustvarja koncertno, kantatno in komorno glasbo, pogosto s sakralnimi vsebinami; v svoje koncertne programe redno uvršča tudi sodobne orgelske improvizacije, ki jih je izdal že na dveh zgoščenkah. Od leta 1979 do 2011 je bil organist v Šentvidu nad Ljubljano.

Za skladateljsko delo je leta 1989 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1999 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Je častni občan občine Mežica.