Avtorji
- Aleksander Može
- Aleksandra Žakelj
- Ana Balantič
- Ana Ivančič
- Ana Marija Cetin Lapajne
- Andrej Lutman
- Andrejka Jereb
- Anton Velikajne
- Barbara Pišlar
- Benjamin Ipavec
- Borut Činč
- Bojan Glavina
- Črt Sojar Voglar
- Damir Feigel
- Darinka Fabiani
- Dare Kaurič
- Dejan Vodovnik
- Dragica Krapež
- Franc Jaklič
- Franka Lampe
- Gregor Čušin
- Helena Petrovna Blavatsky
- Igor Dekleva
- Irena Cigale
- Ivan Rijavec
- Ivanka Čadež
- Ivica Kavčič
- Janez Kavčič
- Jože Felc
- Jože Janež
- Jurij Pfeifer
- Karl Marx
- Kornelija Lovko
- Lilijana Homovec
- Ludvik Čibej
- Maks Strmčnik
- Marko Fabiani
- Marjeta Mavri
- Marijan Beričič
- Marjan Grdadolnik
- Marijan Cilar
- Marko Smole
- Mateja Perpar
- Mihael Arko
- Mirko Tratnik
- Nelida Nemec
- Rado Radešček
- Rafael Terpin
- Renata Hvala
- Sara Marinović
- Samo Bevk
- Saša Dragoš
- Slavica Pavlič
- Sonja Mlakar
- Stojan Črv
- Tinka Gantar
- Tomaž Kosmač
- Tomaž Pavšič
- Vid Prezelj
- Vida Prezelj
- Viktor Prezelj
- Viktorija Gorjup
- Vlasta Terezija Komac
- Zorko Prelovec
- Zoltan Peter
- Mario Kurtjak
Elektronska obvestila
Kje nas najdete
O SEBI - Lilijana Homovec
Opis izdelka
Poezija Lilijane Homovec ima v izhodišču pogled pesnice
na njo in v njo samo. … Bom ves čas predla in se vedla, kot da sem jaz moj
lastni klas. Izkaže se kot globoko čuteča, duhovita, senzualna ženska, ki svoje
notranjosti ne izživi navzven (Mirna sem kot olje na gladini, kri več sploh ne
teče po vsebini). Odhodi iz položaja ujetosti niso možni in se lahko
realizirajo samo v sanjah (Šla bom, šla bom daleč proč, v sanjah bom iskala
moč). Da bi se izživela, pesnico zavira tudi njen previdni razum (A le kapljica
strasti, ki čez rob lahko spolzi vso lepoto spremeni v obroč, ki te močno
tišči). V takem življenju je popolnoma logično, da sanjari in da postane
razdvojena, ali kot sama pravi čudna (Čudna mešanica strastnih prošenj, čudna
mešanica praznih mošenj), česar se popolnoma zaveda in to tudi hudomušno
zabeleži (Veš, da kri ni voda in dovoli mi, da ostanem jaz – neroda.) Ker ne
upa preskočiti v drugo kvaliteto življenja, ji za posledico ostanejo želje
(Želim si; Če je moja duša razorana, če je moja kri strupena, pa so želje kakor
mana) in hrepenenje (Moje hrepenenje), rešitev pa ljubezen (In kot leščur, ki
ne živi brez svojih niti, bi jaz gotovo umrla, če bi nehala ljubiti). Duhovita
samoironija, ki jo je sposobna izraziti v kočljivem položaju, se morda najbolj
pokaže v pesmi Pink panter (Pink panter bi bila, ki se lahko polika, ki skače
tam kjer ni potreba…) Neuresničenost življenjske pozicije je naravnost popisana
v pesmi z enakim naslovom - Neuresničenost.
Razmišljanja o življenju izhajajo iz pesničine lastne izkušnje (Mladost,
Svoboda). V opisih sicer znanih življenjskih resnic zna biti duhovito
originalna (Svoboda ti bo zrasla v glavi, je ne dobiš…).
V polju njenega pogleda je tudi drugi, moški, s katerim ima odnos v dinamični
napetosti. (Ne le o tebi, tudi o sebi pisala bom zdaj, saj nisi hrana in ne
mana, da bil bi vekomaj zakaj?) Med žensko in moškim obstaja jasna, tudi
besedno izražena meja, razlika, razdalja, dvojnost (jaz in ti). Drugi (moški)
je lahko tudi samo nastal v željah pesnice same (Tvoj pogled, Moje sanje), ali
pa stik z njim ni mogoč oziroma je neuspešen (Ne išči me). Morda se uglasita le
za hip, ki hitro potone v brezno preteklosti, kar zna izraziti presenetljivo
natančno, jasno, samosvoje (Dan). Redko se pojavi še kdo tretji, na primer oče
v vlogi mirnega, zdaj že oddaljenega življenjskega spremljevalca in varuha
(Oče).
Življenje se kaže v neizprosnem minevanju, v katerem za trenutek pade v žep
sedmica, in ti si kralj in jaz kraljica, igrava igro svoje želje, in strast v
neznano naju pelje. Potem pa pride tisti čas, spusti se megla, stisne mraz (Dan
D). Sreča je možna samo v domišljiji (Povabim te na kraj sveta..) ali sanjah (A
sanje so lahko kot vino, preveč – povzroča bolečino.). Ugotovitve Lilijane
Homovec o času so stvarne, trpke in obenem duhovite (Ni več reči kaj na to, čas
še dalje tekel bo; Po malem tonem v pozabo, le starim vranam sem za vabo, le
grehov zamujenih mi je žal, čez čas pa bo še to mi prav).
Iz tega kroga izstopajo kratki koraki v ekspresionizem (Poslušaj) ali
romantične opise narave (Pomladno jutro, Pred zimo, Jesen) ob robu katere se
pojavi pesničina senca (In sramežljiva dama dviga svojo tančico, da se na vhodu
zasveti njeno zlato lice).
Družbeno angažiranost najdemo (žal) samo v pesmi Vsi drugačni, vsi enakopravni
(Naj crknejo vsi, ki nimajo dveh nog in prav tako vsi tisti, ki šepajo okrog…),
razmišljanje o poeziji pa v pesmi Nova kombinacija besed (Iščem novo
kombinacijo besed, ki doslej je ni zapel noben poet).
Lilijana Homovec kaže izrazit smisel za ritem in za rimo, uporablja jo kot
orodji svoje duhovitosti in nenazadnje inteligentnosti. Prav ti lastnosti ji
dajeta pogum, da izvede nekaj presenetljivo akrobatskih miselnih obratov
(Gravitacija).
Skratka: pogost, znan in ne preširok življenjski položaj, a popisan nenavadno
bistro, občutljivo in poetično. Umetnost, ki nas dela človeške.
Jože Janež
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
HOMOVEC, Lilijana
O sebi / Lilijana Homovec ; [ilustracije Barbara Petkovšek]. - Idrija : Bogataj, 2012
ISBN 978-961-6035-56-9
821.163.6-1
Dodatni podatki
Vezava | mehka |
Št. strani | 99 |
Format | 115x200 mm |
Leto natisa | 2013 |
Poglejte tudi
VOTEK NA PLATNU - Andrejka Jereb
Votek na platnu je četrta pesniška zbirka pesnice Andrejke Jereb, za katero je urednik in avtor spremne besede Jože Janež zapisal, da prinaša pesmi, k...
Z ROBA DISONANC - Andrejka Jereb
Prva misel
Samo eden od Eolovih vetrov sem.
Udarci me naplavljajo v tok
in trgajo na vse strani.
Včasih me ziblje na palubi,
ja...
POEZIJE - Vida Prezelj
Vesel je dan, čeprav je ves meglen,
In sneg pokriva, ne zemljo,
Da bi podila se čez breg in sren,
A vendar srečna sem in pijem zdra...
Podobni izdelki v kategoriji
Nariši nekaj name | Lilijana Homovec
Urednik izdaje Jože Janež je zapisal: Lilijana Homovec je samosvoja osebnost in samosvoja pesnica, skromna, a tukaj, tiha, a povedna, tradicional...