Humoreske | Damir Feigel

Idrijski rojak Damir Feigel (roj. 18. julija 1879) je v literarni zgodovini obveljal za pisatelja humoristične proze, kateri so dodane prvine pustolovskega žanra in fantastike oz. znanstvene fantastike.

Njegovo prvo daljše delo Pasja dlaka! so kritiki označili za »pol futuristični, pol nadrealistični, avanturni in sintetični sodobni roman«, v njem so prepoznali »robinzonado, žilvernijado, šerlokijado in burroghsijado«, glavni junak pa se jim je zdel nekakšna mešanica angleškega turista in egiptologa.

S Feiglom je slovenska znanstvena fantastike dosegla prvi vzpon, hkrati pa so bila njegova dela zelo priljubljena, saj po besedah Franceta Bevka v času med obema vojnama »v Slovenskem Primorju ni bilo hiše, ki je spoštovala slovensko tiskano besedo in bi v svoji knjižni omari ne imela tudi Feiglovih knjig« (naklade so znašale preko 20.000 izvodov).

Idrijo je Damir Feigel zapustil že zgodaj, osnovno šolo je dokončal v rojstnem mestu, gimnazijo je med letoma 1890-1900 obiskoval že v Gorici, zatem je vpisal pravo na Dunaju. Študij je opustil deloma zaradi denarnih težav, zakoni in paragrafi pa mu tudi sicer niso preveč dišali. Vleklo ga je v literarne in uredniške vode. V letih do konca prve svetovne vojne je objavljal v raznih glasilih: Ježu, Osi, praškem Domačem prijatelju (takrat ga je urejala Zofka Kveder) in Kurentu ter sodeloval pri različnih podjetjih goriškega založnika in tiskarja Andreja Gabrščka. Tako je maja 1904 sprejel urednikovanje goriškega medicinskega lista Knajpovec in delal v uredništvu liberalnega političnega časnika Soča. V tem času je opravljal tudi delo tajnika napredne zveze narodnih kulturnih društev. V celoti se je posvetil narodnozavednemu delovanju, skrbi za slovensko tiskano besedo in kasneje vedno bolj tudi pisateljevanju. Po 1. svetovni vojni je postal tajnik Zveze narodnih društev (okrog 150 društev), kasneje je bil tajnik Županske zveze, ustanovljene l. 1918 z namenom pospešitve obnove razdejane dežele. Sodeloval je pri časnikih Goriška straža, Edinost, Mladika, bil sourednik pri zadnji številki tržaškega Našega glasu ter se priključil Goriški Matici. Ta je imela sprva širši odbor, a po spletu okoliščin je polagoma naneslo, da sta s Francetom Bevkom od leta 1926 sama urejala njen koledarski in književni program ter tako vzdrževala tisto kontinuiteto slovenskega kulturnega življenja, ki je tudi fašizem ni mogel uničiti. Razmere za književno produkcijo so bile sila neugodne, Feigel pa je izdajal knjige eno za drugo, kar je zahtevalo nemalo poguma.

In prav med obema vojnama, ko je bilo primorskim Slovencem najtežje, je njegovo ustvarjalno delo doživelo razcvet. Sodeloval je tudi v domoljubni odporniški organizaciji TIGR in med NOB pošiljal v partizane Bevku knjige in material, potreben za utemeljevanje narodnih zahtev. Po drugi svetovni vojni je urejal koledar Gregorčičeve založbe, med letoma 1947 in 1951 pa je bil odgovorni urednik obnovljene Soče, glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Zaradi narodnozavednega delovanja je bil večkrat na zatožni klopi. Umrl je l. 1959 v osemdesetem letu na Gradišču pri Prvačini, kamor se je iz Gorice umaknil zaradi bolezni.

Robert Jereb

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------