POIMENOVANJE ROBOV - Jože Janež

Opis izdelka

Zbirka pesmi Jožeta Janeža Poimenovanje robov ima nekaj zelo zanimivih izhodišč. Najprej bralca preseneti dejstvo, da se pesnik podaja na pot besede iz dokaj »profanega«, realističnega in popolnoma nepoetičnega okolja. Vsaj na prvi pogled. Kot  geolog, ki se poklicno ukvarja z ohranitvijo in zaščito vodnih virov, je Janež v temelju prizemljen in ujet v ekonomijo delovanja narave in družbe, človeka ter njegovih (inter)akcij v okolju. Kje je tu prostor za pesem? Je vodo moč sanjati? Je čistost sveta odvisna od čistosti pesniške intuicije? Odgovore na zastavljena vprašanja ponujajo pesmi v dotični zbirki. Popolna lirična drža, kjer je pesniški subjekt le ena od variabilnih človekovih pozicij, se izpoveduje v razponu od intimnega do kolektivnega, od preokupacije z lastnimi vizijami do vizij družbe v odnosu do posameznika. Svet je v vsakem primeru zgolj eno samo ekvilibriranje od molka k izrekanju, od besede k dejanju, od posameznega k občemu. In tu je ekologija čista pesniška znanost, saj očiščuje temo in rešuje bit pred pajki niča. Janež se v tej točki nenehno sprašuje po smislu in pomenu veljavne poz(icij)e. In pogosto izreka pesniška vprašanja/odgovore/dvome/pomisleke tudi takrat, ko mu v zavest vdre občutek negotovosti: »Prispodobe resničnosti me ne marajo, / zato bi rad sam, dvakrat, globoko zadihal.« Pesnikova drža je oscilantna, nihajoča. V izjemno zgoščenem jeziku, ki mu ne manjka drobnih bravur in gostote pomenov, se iz pesnika iztočijo tudi pesmi, ki so njegov spiritus agens, tako profesionalni kot tudi intimni. Pesem z naslovom Voda je tak primer. Voda kot metafora za vodo in bit, kot pomisel na nenavadno dvojnost samote, ki je vendarle družabno odtekanje čez rob. Pesem navajam v celoti, ker se zdi ključna za Janežev pesniški trenutek: »Voda me vabi / na pot samote. / Ne bo šlo, pomislim. / Kdaj drugič, rečem. / Ampak, če bi šla z mano, / se skupaj ne bi bala / do obale, do roba, / kjer odteka, / kot gotovost odteka, / in vrnitev bi najbrž / manj bolela.«

Vrnitev kam? K izviru? K temelju? K besedi? Ne eno ne drugo ne tretje: smiselna vrnitev je edino na rob, na začetek brezna, tja, kjer reka zdrsne v ocean in kjer človeka čaka strašna bitka za obstoj. Na nestanovitna tla dvoma in nenehnega samoizpraševanja, kjer je tudi ljubezen le ena od minljivih večnosti. Pozicija na robu, kjer zadostuje metuljast tresljaj ali rahel trenutek slabosti in že voda odplakne truplo. Le nenehna preža in vztrajnost omogočata  varno ogledovanje prepada. Ohranjena je svoboda v ljubezni. Živa je deklica in živ je njen ljubimec. Preplet strasti je kot sanja plah, a trden »na drobnih žarkih večnosti«. In ko skoraj zažarijo poslednje besede, se pred bralca kleno postavi realistična podoba trenutka, saj »v Idriji zima ne odneha.« Kako netipičen preobrat: metafora postane ime za resnico. In zadnja pesem odgovori tudi velikim dvomljivcem. 

Pesniška zbirka Jožeta Janeža Poimenovanje robov je v marsičem nov in izviren premislek o vlogi postmodernega subjekta v svetu popolne objektivnosti, v primežu silne potrebe po očiščevanju in spregledanju, po doživetju enosti besede in njenega prvega pomena. Jezikovno čista, vsebinsko bogata, slogovno inovativna.

Jože Štucin 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

JANEŽ, Jože, 1958-
    Poimenovanje robov / Jože Janež ; [spremna beseda Jože Štucin]. - Idrija : Bogataj, 2003 (Nova Gorica : Grafika Soča). - 104 str. ; 21 cm

ISBN 961-6035-24-X
821.163.6-1

Dodatni podatki