Avtorji
- Aleksander Može
- Aleksandra Žakelj
- Ana Balantič
- Ana Ivančič
- Ana Marija Cetin Lapajne
- Andrej Lutman
- Andrejka Jereb
- Anton Velikajne
- Barbara Pišlar
- Benjamin Ipavec
- Borut Činč
- Bojan Glavina
- Črt Sojar Voglar
- Damir Feigel
- Darinka Fabiani
- Dare Kaurič
- Dejan Vodovnik
- Dragica Krapež
- Franc Jaklič
- Franka Lampe
- Gregor Čušin
- Helena Petrovna Blavatsky
- Igor Dekleva
- Irena Cigale
- Ivan Rijavec
- Ivanka Čadež
- Ivica Kavčič
- Janez Kavčič
- Jože Felc
- Jože Janež
- Jurij Pfeifer
- Karl Marx
- Kornelija Lovko
- Lilijana Homovec
- Ludvik Čibej
- Maks Strmčnik
- Marko Fabiani
- Marjeta Mavri
- Marijan Beričič
- Marjan Grdadolnik
- Marijan Cilar
- Marko Smole
- Mateja Perpar
- Mihael Arko
- Mirko Tratnik
- Nelida Nemec
- Rado Radešček
- Rafael Terpin
- Renata Hvala
- Sara Marinović
- Samo Bevk
- Saša Dragoš
- Slavica Pavlič
- Sonja Mlakar
- Stojan Črv
- Tinka Gantar
- Tomaž Kosmač
- Tomaž Pavšič
- Vid Prezelj
- Vida Prezelj
- Viktor Prezelj
- Viktorija Gorjup
- Vlasta Terezija Komac
- Zorko Prelovec
- Zoltan Peter
- Mario Kurtjak
Elektronska obvestila
Kje nas najdete
OB SREBRNEM STUDENCU - Franc Jaklič - RAZPRODANO
Opis izdelka
Povest o legendarnem škafarju, ki je pred petsto leti po naključju našel živo srebro, zaradi katerega je nastalo mesto Idrija.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bilo je pred sv. Jakobom ob koncu 15. stoletja, ko so na
pustoti, ki je bila v globoki dolini pod Górami, pripravljali tovore, da gredo
ž njimi na semenj v škofovsko mesto Loko. Takrat je bil na pustoti gospodar
Mohor Alojna, čigar predniki so bili pribežali že pred leti iz nekoh rovt pod
Blegašem in se skrili v samotno dolino ob Idrijci. Tam so si na ravnici blizu
ondi, kjer se Nikova izliva v Idrijco, postavili skromno bajto. Več let je pela
sekira in je kopala rovnica, da so svet tam očedili drevja in grmovja in so
mogli sejati žito in repo za hrano, lan za obleko in je imela živina pašo.
Družina se je bavila z izdelovanjem lesene posode, zakaj pripravnega lesa je
imela v izobilju prav okrog samotnega doma, in je spečavala izdelke v kraje
onkraj gora, kjer ni toliko lesa in se ljudje ne utegnejo ukvarjati z izdelovanjem
posode.
Gospodar je s trticami povezaval posodo v tovor, družina mu je
pomagala. Znašali so izdelano posodo in jo postavljali okrog očeta, ki je delal
in ukazoval sinovom, kako naj vežejo, da bo trdno in prav. Ko so bile deže,
brente in bariglice povezane, so prišli škafi na vrsto. Gospodar sam je
prejšnji dan ogledoval posodo, da bi opazil pomankljivosti in jih popravil, da
bi se kupovalci ne izpodtikali in ne grajali njegove posode in pritiskali pri
ceni. Tedaj je opazil, da posamezni škafi precej režijo, in zato jih je nesel k
studencu, ki je blizu tam prihajal iz hriba, da bi jih zamočil. En škaf je
pustil kar pod žlebom, ki je bil nov in svež, šele pred par dnevi napravljen.
Sam gospodar ga je bil izdolbel, ker je bil stari žleb že ves trhel in
naluknjan, da se je voda gubila. Zdaj, ko je nakladal škafe na voz, se je
spomnil na škaf pod žlebom in ga velel prinesti.
Mlajši sin, ki je stekel ponj, se je pa oglasil: "Škafa ne
morem vzdigniti."
"Kako si zanič!" so se mu rogali drugi. "Nagni ga,
da se bo voda izlila."
"Tudi nagniti ga ne morem."
"O svetem Jakobu smo! Škaf ni primrznil! Zagrabi zares!"
Pa tudi zares ni šlo, da so se mu še bolj posmehovali, in tedaj je
ves osramočen vzkliknil: "Pa je nekaj v škafu!"
Vzbudil je radovednost, da so šli gledat čudno stvar, ki obtežuje
škaf.
Ali je škratelj z gore? Kaka coprnica, ki brani vodo? Vranč, ki
nagaja?
Na dnu škafa je ležala belo - sivkasta stvar, ki se je medlo
lesketala...
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
JAKLIČ, Fran, 1868-1937
Ob srebrnem studencu : [zgodovinska povest] / Franc Jaklič ; ilustriral Rudi Skočir. - 2. izd. - Idrija : Bela, Idrija, 1994 (Kranj : Gorenjski tisk). - 51 str. : barvne ilustr. ; 21 x 26 cm
ISBN 961-238-814-8
886.3-32
Dodatni podatki
Vezava | trda |
Št. strani | 52 |
Format | 260x210 mm |
Leto natisa | 1994 |
Poglejte tudi
Klanec do doma 2 | Rafael Terpin
Zbirka 600 risb kmečkih hiš in 302 zgodb
Knjiga Klanec do doma 2 prihaja z zadnjim vlakom. To vem najbolje sam. Moje poti se s staranjem iztekajo. ...
Žiga Zois, Casanova in Trst | Marija Kacin
Marija Kacin že vrsto let raziskuje življenje in delo Žige Zoisa na območju med Ljubljano, Trstom in Benetkami. Iz originalnih virov je izluščila zg...
MOJE POTI - Tinka Gantar
Tinka Gantar v knjigi piše o prehojenih poteh v okolici Idrije, se poda v Alpe, beleži spomine na obiske zanimivih krajev v tujini … Rdeča nit vseh...